»To so te moje stvari, ki rabijo eho. So torej arhitekture, ki niso tako same, v smislu kaj me briga vse drugo.«

»Pomemben in tudi skrajni izraz, ki je zaokrožil mojo ustvarjalno pot. Moje slike so prav zato ostale skrivnost, ki sem jo čuval le zase. Na tej točki pa je v moje življenje vstopil galerist Franci Novak, ki je želel moje likovno delo predstaviti širši javnosti. Danes sem srečen in ponosen, da lahko tudi ta del moje umetnosti delim s publiko.«

»Aktualne investicije v UKC LJ niso moja zgodba, ampak zgodba mojih predhodnikov.«

»Mozaik je postal del mene – postal je moj jezik. Mozaični koščki, tesere, so postali črke moje abecede, mozaične linije stavki, ki so se vili drug za drugim. Začeli so sestavljati prozo in poezijo – moja umetniška dela.«

»Ljubljana je postala prestolnica, sledimo lahko vzponu slovenskega meščanstva.«

»Takih ljudi, kot je Edvard Kocbek, je danes v svetu prav gotovo malo.«

»Moralna avtoriteta, ki je zaznamovala ta čas, bil je na pravi strani zgodovine.«

»Moj celoten slikarski opus, ki je nastajal sočasno z vso mojo umetnostjo, je dobil smisel in zaokroženost v dnevih, mesecih in nenazadnje letih mojega soočenja z vdorom realnosti, ki je presekal linearno ustvarjalno pot. Soočenje z boleznijo je pomenilo tudi soočenje s samim sabo ter prevpraševanjem toka življenja in smrti. Prek teh misli in premislekov je moje življenjsko delo začelo dobivati povsem nov smisel, ki sem ga našel na platnu.«

»Moje delo je delo režiserja.«

»Če bo razpis v skladu z mojimi pričakovanji, lahko tudi pričakujete mojo prijavo.«